Pokojnine

Varčevanje je najbolj enostaven in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev in zavarovanje predtveganji, ki jih prinaša življenje. Kljub temu veliko potrošnikov ne varčuje redno ali pa niso prepričani,katera oblika varčevanja jim najbolj ustreza.

Slovenski sistem pokojninskega zavarovanja je v preteklih letih doživel korenite spremembe. Tako mora vsakdo od nas prevzeti večji delež odgovornosti pri skrbi za svoj življenjski standard poupokojitvi. Medtem, ko nam bo obvezno pokojninsko zavarovanje (prvi steber) še naprej zagotavljalosocialno varnost, moramo že v aktivni dobi sami poskrbeti za dodatno zavarovanje našega standardapo upokojitvi.

Vanj se vplačujejo prispevki za pokojninisko in invalidsko zavarovanje iz naslova plač vseh zaposlenih, delovno aktivnih ljudi. Spada pod nadzor in vodenje države in država določa koliko pokojnine nam iz tega naslova pripada.

Vanj lahko plačujejo dodatno vsi delovno aktivni ljudje in delodajalci. Prednost tega stebra je, da je
podprt s strani države z davčnimi olajšavi in striktno namenjen koriščenju sredstev ob upokojitvi
(obdavčitev)

V to obliko stebra spadajo vse druge oblike varčevanj za pokojnino, ki se jih lahko posameznik ali
podjetja poslužujejo. Ta steber je najbolj fleksibilen od vseh treh.

Zelo zmotno razmišljanje, zaradi katerega lahko ob upokojitvi močno boli glava.
V sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vključenih 850 tisoč zavarovancev
in nekaj več kot 600 tisoč prejemnikov pokojnin. Sistem se financira iz prispevkov, ki znašajo 24,35
odstotka bruto plače zaposlenega, in iz državnega proračuna.
Demografska projekcija ni naklonjena pokojninski blagajni, saj se trend izenačevanja števila
zaposlenih s številom upokojencev v prihodnjih desetletjih nadaljuje.

• Leta 1990 sta za enega upokojenca delala 2,5 zaposlena, lani le še 1,37
• Povprečna starostna pokojnina, ki je še leta 2001 znašala 73,2 odstotka povprečne plače, je
  2017 komaj 57,25 odstotka povprečne plače.

Čedalje več zaposlenih s povprečnimi plačami bo prejemalo minimalno pokojnino, v višini, ki jo
zagotavlja minimalna pokojninska osnova. Ta, vrednoteno po zdajšnjih cenah, ne bo občutno
presegala 400 evrov. Tudi pokojnine zaposlenih s solidnimi plačami ne bodo precej višje.

Pri vsakem varčevanju, še posebno pri tistem za oddaljeno časovno obdobje, je dolžina varčevanja
odločilna. Velike zneske namreč zelo težko prihranimo v kratkem časovnem obdobju, prav tako pa
izgubimo veliko donosa, ki bi ga dobili na prej vplačane zneske.

Zaposleni, čigar povprečna plača v najugodnejših zaporednih 24 letih je bila vseskozi enaka
vsakokratni povprečni slovenski plači, ta danes znaša tisoč evrov, bo po 40 letih pokojninske dobe
upravičen do pokojnine obveznega zavarovanja v vrednosti 573 evrov. To velja, če se bo upokojil do leta 2020. Ob poznejši upokojitvi mu jo bodo prihodnje pokojninske reforme še znižale.

Kako pomembna je doba varčevanja, pove podatek o zavarovancu, ki je:

• od leta 2001 vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje s premijo 88 evrov. Ob upokojitvi leta 2020 bo takšen prejemal 112 evrov dodatne pokojnine na mesec do konca
  življenja, pri poznejši upokojitvi sorazmerno več
• Če bi se vključil v zavarovanje šele leta 2013 z enako premijo, bi ob upokojitvi leta 2020
  znašala njegova dodatna pokojnina le 45 evrov, in tudi če bi leta 2013 začel vplačevati
  dvakratno mesečno premijo (175 evrov na mesec), bi imel ob upokojitvi leta 2020 še vedno
  samo 90 evrov dodatne pokojnine.

Domače in tuje delnice, investicijski skladi, forex, … čarobne besede, ki so imele v preteklosti pridih mastnih in tako rekoč zagotovljenih donosov. Možnost vrtoglavih zaslužkov se je na prvi pogled zdela zelo privlačna, v resnici pa se je mnogo ljudi opeklo, ko so po priporočilu tega ali onega prijatelja, znanca ali svetovalca svoje prihranke vlagali na kapitalskih trgih.

Oseba, ki se poklicno ne ukvarja z vlaganjem in naložbami, bi tako sama zelo težko dosegala primeren donos, obstaja tudi precejšnja možnost, da ob tem izgubi del ali celotno glavnico.